CRP “Metodologija umeščanja fotonapetostnih naprav na stavbe kulturne dediščine in v območjih naselbinske dediščine ter posodobitev Smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine ”

O projektu

Povečevanje vloge OVE pri proizvodnji električne energije je usmerjeno tudi k spodbujanju nameščanja fotonapetostnih naprav (FN) na strehe stavb. Med najbolj perečimi so nameščanje sistemov na načine, ki so vizualno zelo izpostavljeni ter močno vplivajo na videz posamezne stavbe ali skupine stavb in spreminjajo podobo prostora. Nameščanje FN na stavbe, ki so v zelo izpostavljenih območjih (npr. vhodi v naselja, izpostavljene lokacije), lahko negativno vpliva na sliko celotnega kraja oziroma območja. Poseben primer so stavbe kulturne dediščine, ki imajo določene potenciale za nameščanje naprav, vendar je pri njih pričevalna vrednost in pomen za kakovost in identiteto prostora ključna pri odločanju o nameščanju novih tehnologij oz. naprav.

Projekt izhaja iz Smernic za prenovo stavb kulturne dediščine (MzI in MK, 2016), ki so pri ukrepih za povečanje izrabe obnovljivih virov energije opredelile možnosti za izkoriščanje OVE, med drugim tudi za vgradnjo FN. Priporočila so bila dokaj splošna, s poudarkom, da je pri stavbah kulturne dediščine ta ukrep zelo problematičen. V primerih, ko pristojna služba presodi, da je umeščanje možno, se naprave vgradijo tako, da so vizualno čim manj izpostavljene ter ne posegajo v strukturne elemente stavbe.

Za dopolnitev in specifikacijo obstoječih smernic bodo v okviru projekta izvedene celovite analize z vrednotenji. Ti bodo vključevali preučitev uspešnih primerov iz Slovenije in primerljivih evropskih držav. Na podlagi teh primerov in pregleda stanja prostora ter tehnoloških možnosti bo projekt razvil praktične usmeritve, ki upoštevajo dejavnike kot so arhitekturni slog, materialnost in zgodovinski pomen stavb, kot tudi posebne zahteve tehnologij FN. Eden ključnih vidikov, ki zahteva preučitev, je vizualni vpliv na krajino. Čeprav je integracija sistemov FN pomembna za trajnostni razvoj, ne bi smelo priti do ogrožanja estetske celovitosti in zgodovinske vrednosti stavb kulturne dediščine in njenih širših vplivnih območij. To velja tudi za druge prostore, katerih estetske kvalitete je pri umeščanju naprav treba upoštevati, čeprav nimajo posebnih kulturno-dediščinskih kvalitet.

Zato je cilj projekta razviti inovativne strategije, ki vzpostavljajo ravnotežje med nameščanjem FN in ohranjanjem kakovostne prostorske podobe s posebnim poudarkom na stavbni kulturni dediščini. Da bi dosegli to ravnovesje, bo v projektu sodelovala interdisciplinarna skupina, ki jo sestavljajo arhitekti, strokovnjaki za dediščino, gradbeni inženirji, prostorski načrtovalci in lokalni akterji. Sodelovali bodo pri razvoju prilagojenih rešitev za posamezne vrste kulturne dediščine. Razvit bo celosten pristop, ki bo hkrati upošteval tehnološke možnosti in vizualno najbolj sprejemljive rešitve. Projekt prepoznava potrebo po odgovornem načrtovanju in preglednih postopkih odločanja, zato predvideva sodelovanje s pristojnimi službami za varstvo KD in upoštevanje predpisov na področju OVE.

Projekt predvideva sodelovanje s strokovnjaki in lokalnimi skupnostmi, spodbujanje dialoga in ozaveščanje. Z vključevanjem širšega kroga akterjev želi projekt ustvariti skupno razumevanje koristi in izzivov, povezanih z integracijo tehnologij FN na kulturno-dediščinsko pomembnih območjih. Poleg tega projekt poudarja pomen krepitve zmogljivosti in prenosa znanja. Razvit bo predlog seminarjev oz. usposabljanja za strokovnjake in deležnike za načrtovanje in izvajanje rešitev FN ob spoštovanju KD.

S svojim celovitim pristopom si projekt prizadeva pokazati, da lahko oba vidika uspevata skupaj ter vodita k trajnostnemu in estetsko prijetnemu grajenemu okolju tako za mestna kot za podeželska območja.

Sofinancerji projekta

• Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS – ARIS
• Ministrstvo za kulturo – MK
• Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo – MOPE

Osnovne informacije projekta

• ARIS oznaka projekta: V5-22
• Obdobje projekta: 1. oktober 2023 – 31. September 2025

Projektna skupina

• Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS)
• Gradbeni inštitut ZRMK (GI ZRMK)
• Institut “Jožef Stefan” (IJS)
• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (UL BF)

Ekipa UIRS:

• dr. Damjana Gantar, vodja projekta
• dr. Matej Nikšič
• dr. Sabina Mujkić
• Nina Goršič
• Simon Koblar
• Nada Hozjan

Ekipa GI ZRMK:

• dr. Marjana Šijanec Zavrl
• mag. Miha Tomšič
• dr. Henrik Gjerkeš
• Neva Jejčič

Ekipa IJS:

• dr. Gašper Stegnar
• dr. Marko Kovač
• mag. Damir Staničić
• mag. Jure Čižman
• mag. Stane Merše

Ekipa UL BF:

• dr. Tadej Bevk
• dr. Tomaž Pipan
• Maja Debevec

Delovni sklopi

DS 0 – VODENJE IN KOORDINACIJA PROJEKTA

DS 1 – PREGLED GRADIV IN PRIPRAVA IZHODIŠČ

S strokovnega in zakonodajnega okvira pregledali relevantno domačo in tujo literaturo, smernice, priporočila in raziskave na nacionalni in mednarodni ravni ter vsebino najnovejših slovenskih strateških dokumentov, akcijskih planov in zakonodajnih določil različnih sektorjev pri tematikah obnovljivih virov energije (OVE), varstva kulturne dediščine, urejanja prostora, arhitekturne identitete.

Aktivnosti:

Aktivnost 1.1: Kritični pregled literature

Aktivnost 1.2: Kritični pregled preteklih gradiv in študij (vidik kulturne dediščine in tehnični vidik izvedbe sončnih elektrarn)

Aktivnost 1.3: Analiza slovenskega zakonodajnega okvira in upravnih postopkov (vidik KD in tehnični vidik)

Aktivnost 1.4: Vprašalnik za lokalne in regionalne deležnike, npr. Občinska uprava/UE/ZVKD

Aktivnost 1.5: Preveritev izbranih primerov na terenu (terenski ogled s sodelovanjem ZVKDS/Občinska uprava/UE, dobre in slabe prakse, enakomerna regionalna pokritost)

Mejnik 1: predvideni rezultati

R1.1: Povzetek pregledane literature, gradiv in študij ter zakonodaje in postopkov, kar tvori teoretični okvir raziskave

R1.2: Oblikovanje vprašalnika in izvedba ter zaključki oz. povzetek pridobljenih informacij

R1.3: Povzetek /nabor dobrih in slabih praks na podlagi terenskega ogleda

DS 2 – ZASNOVA GEOINFORMACIJSKE PODPORE (SOLARNI KATASTER)

Cilji: Osnovni cilj je pregled geoinformacijskih pristopov, ki se uporabljajo za odločanje o umeščanju fotonapetostnih naprav na enote kulturne dediščine ter izbor in priprava metodoloških podlag za njihovo uporabo v praksi, s poudarkom na izdelavi solarnega katastra in modelov vidne izpostavljenosti enot KD. Metodologija bo preizkušena na primeru dveh vzorčnih primerov naselbinske dediščine, od tega enega za mestno in enega za vaško območje.

Aktivnosti:

Aktivnost 2.1: Pregled in izbor metod ter sodobnih tehnologij, podatkovnih virov in geoinformacijskih analiz za podporo odločanju o umeščanju fotonapetostnih naprav na naselbinsko dediščino

Aktivnost 2.2: Modeliranje potenciala izrabe sončne energije na objektih v območjih naselbinske dediščine

Aktivnost 2.3: Evidentiranje in modeliranje omejitev za umeščanje fotonapetostnih naprav na objekte v območjih naselbinske dediščine (npr. vidna izpostavljenost, bleščanje)

Aktivnost 2.4: Metodologija vzpostavitve solarnega katastra in priprava dveh vzorčnih primerov solarnega katastra

DS 3 – ZASNOVA IN PREVERITEV PRIPOROČIL

Cilji: Na podlagi prostorske analize in sinteze vsebin pridobljenih v DS1 bo izdelan predlog kriterijev za usklajeno nameščanje FN na stavbe KD in v območjih KD. Kriteriji poleg varstvenih zahtev upoštevajo tudi prostorske in arhitekturne kakovosti in lastnosti FN (videz, način nameščanja ipd.). Predlog kriterijev bomo preverili na izbranih konkretnih primerih stavb oziroma območij. Kriteriji in preveritev bodo služili za nadaljnje oblikovanje priporočil.

Aktivnosti:

Aktivnost 3.1: Razvoj kriterijev za usklajeno nameščanje FN na stavbah in v območjih KD in preveritev kriterijev na konkretnih primerih

Aktivnost 3.2: Priprava metodologije/izhodišč za razvrstitev območij naselbinske dediščine glede na ranljivost in privlačnost za umeščanje fotonapetostnih naprav

Aktivnost 3.3: Analiza problematike izpolnjevanja bistvenih zahtev pri fotonapetostnih napravah vgrajenih na stavbah (statika, varstvo pred požarom)

Aktivnost 3.4: Priporočila za prilagoditev lokalne fiskalne zakonodaje za finančne spodbude za rabo OVE na stavbah kulturne dediščine

DS 4 PRIPOROČILA IN METODOLOGIJA UPORABE PRIPOROČIL

Cilji: V okviru 4.delovnega sklopa bo pripravljen osnutek priporočil za umeščanje fotonapetostnih naprav (FN) na objekte v območjih naselbinske dediščine. Osnutek bo upošteval različna pomembna izhodišča, kot so ohranjanje kulturne dediščine, estetski vidiki, varstvo okolja, tehnični vidiki in morebitne zakonodajne omejitve. Osnutek bomo preverili in obravnavali v sodelovanju s strokovno in drugo zainteresirano javnostjo. V tem koraku se organizirajo diskusije, usklajevanja in posvetovanja, ki služijo kot osnova za pripravo konkretnih priporočil za umeščanje fotovoltaičnih celic na objekte in v območja kulturne dediščine.

Aktivnosti:

Aktivnost 4.1: Osnutek priporočil za nameščanje fotonapetostnih naprav na objekte v območjih naselbinske dediščine - usklajeni tehnični in varstveni vidiki

Aktivnost 4.2: Preveritev osnutka priporočil (razprava z deležniki)

Aktivnost 4.3: Priprava končnih priporočil

Aktivnost 4.4: Zasnova izobraževanja

DS 5 – POSODOBITEV IN NADGRADNJA SMERNIC ZA ENERGETSKO PRENOVO STAVB KD

Cilji: Cilj aktivnosti delovnega sklopa 5 je na podlagi analize obstoječih smernic, rezultatov aktivnosti drugih DS tega raziskovalnega projekta in dialoga z odločevalci in s strokovnimi deležniki pripraviti podlage za posodobitev Smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine (2016) in oblikovati končno verzijo dokumenta za namen objave oz. tiska.

Aktivnosti:

Aktivnost 5.1: Analiza vsebine obstoječih smernic (2016)

Aktivnost 5.2: Medresorsko usklajevanje ciljev in potreb za vsebino posodobljenih smernic

Aktivnost 5.3: Študija primerov dovoljevanja posegov vgradnje FN na stavbah ali v območjih kulturne dediščine

Aktivnost 5.4: Priprava delovnega osnutka posodobljenih smernic

Aktivnost 5.5: Dialog s strokovnimi deležniki o osnutku posodobljenih smernic

Aktivnost 5.6: Priprava končne verzije posodobljenih Smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine

DS 6 – DISEMINACIJA

Rezultate projekta bomo širili v javnosti in ciljno usmerjenim možnim uporabnikom projekta na:

• lokalnem nivoju: lokalnim ciljnim skupinam, ki bodo opredeljene/prepoznane kot ciljni uporabniki (pilotni območji, območja/primeri dobrih praks), udeležencem drugih projektov s sorodno tematiko, povezovanje z inštitucijami;
• regionalnem in nacionalnem nivoju: posredovanje informacij in sodelovanje z inštitucijami, ki jih bomo opredelili kot ključne ciljne uporabnike ter drugim, ki s svojimi odločitvami vplivajo na rešitve, k zajemajo obe področji (OVE in KD), npr. ministrstvo, združenjem, zbornicam, itd;
• na evropskem nivoju: širjenje rezultatov projekta in povezovanje s tujimi raziskovalci preko objav o projektu, študijskih obiskov, sodelovanja na mednarodnih konferencah, seminarjih.

Časovni načrt izvajanja

Celoten projekt bo trajal 24 mesecev. Trajanje posameznega delovnega svežnja je podano v časovnici projekta. Delovna svežnja 0 – vodenje projekta in 6 - diseminacija sta horizontalna in bosta potekala skozi celoten projekt.

Preglednica 1: Časovnica projekta

Rezultati in objave